Mikološka zveza Slovenije
Podsreda 45
3257 Podsreda
Spletna stran: www.gobe-zveza.si
E-pošta: info@gobe-zveza.si
Leta 2004 se je Zveza gobarskih družin Slovenije preimenovala v Mikološko zvezo Slovenije.
Leta 2017 je sedež prestavila iz Ljubljane v Podsredo, v Kozjanski park.
Matična št.: 5237572
Davčna št.: 44435371
Reg. št. 215-97/2017-7, UE Šmarje pri Jelšah
Transakcijski račun: SI56 6100 0001 6950 515, Delavska hranilnica d.d. Ljubljana
Mikološka zveza Slovenije in pomembnejši mejniki
Podatki o užitnih gobah, ki rastejo na ozemlju današnje Slovenije, segajo v zgodnjo drugo polovico našega tisočletja. Slovenska imena sta v svojih delih prva zapisala botanik Carolus Clusius v 16. stoletju in zdravnik – botanik Giovanni Antonio Scopoli v 18. stoletju.
Gobarska misel je dobila organizacijsko obliko v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. Vsako organizacijo sestavljajo ljudje, ki jih druži skupna vizija in si zastavljajo določen skupni cilj. V primeru Mikološke zveze Slovenije so to ljubitelji narave, posebej mikoflore oz. gobjega bogastva. Želja, da bi vedeli več o koristih in nevarnostih gob, združuje sorodno misleče okrog ljubiteljskega gobarstva oziroma amaterske mikologije. V začetni fazi delovanja je bila vizija organizacije naravnana v uporabniško in prosvetiteljsko smer, kasneje pa se je preusmerila v preventivo.
Pomembnejši mejniki po letih:
- 1961 – v Ljubljani so, v okviru Prirodoslovnega društva Slovenije, ustanovili Mikološko sekcijo. Prvi predsednik je postal prof. dr. Viktor Petkovšek. Ustanovljen je bil tudi prvi center za določanje gob, katerega prvi člani so bili poleg dr. Petkovška še Ivan Stanič, prof. Ante Beg in Franc Pirnat. Zastavili so si obsežen strokovni in organizacijski program. Ponedeljkovi seminarski večeri z determinacijo prinešenih gob in strokovne ekskurzije so privabile številne amaterske gobarje. Istega leta jeseni so pripravili prvo razstavo svežih gob na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Navezovali so stike s tujimi strokovnjaki in se tudi sami udeleževali srečanj v tujini.
- 1969 – mikološka sekcija je prerasla okvire sekcije Prirodoslovnega društva, saj je imela vedno več članov in sekcij po vsej Sloveniji. Leta 1969 se je osamosvojila kot Mikološko društvo. Predsedstvo je prevzel prof. dr. Viktor Petkovšek.
- 1972– izid Seznama slovenskih imen za gobe.
- 1976 – mikološke sekcije so se preimenovale v gobarske družine, Mikološko društvo pa v Zvezo gobarskih družin slovenije (ZGDS), ki se je nato leta 2004 preimenovala v MIKOLOŠKO ZVEZO SLOVENIJE (MZS). Z ustanovitvijo ZGDS se je prvič zajel ves slovenski gobarski prostor od Prekmurja do Primorske, od Koroške do Kočevskega.
- 1982 – izid Seznama gliv Slovenije (SGS 82).
- 1996 – 20 letnica ZGDS; v Sloveniji je delovalo 21 gobarskih družin. Danes, po 38 letih delovanja, je v MZS vključenih prav tako 21 gobarskih/mikoloških društev.
- 1998 – izid Seznama gliv Slovenije (SGS 98).
- 2000 – Ministrstvo za kmetijstvo je MZS podelilo status društva v javnem interesu na področju kmetijstva, gozdarstva, lovstva, ribištva, veterinarstva in prehrane .
- 2001 – izšel je Dodatek k SGS 1998.
- 2005 – Ministrstvo za okolje in prostor je MZS podelilo status društva v javnem interesu na področju ohranjanja narave (ZON).
- 2013 – izid Operativnega seznama gliv Slovenije (OSGS).
- 2014 – Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je MZS podelilo status nevladne organizacije na področju varstva okolja, ki deluje v javnem interesu (ZVO).
- 2017 – MZS je za potrebe Ministrstva za okolje in prostor izvedlo dopolnilno izobraževanje naravovarstvenih nadzornikov – o glivah.
- 2019 – MZS je pridobila s strani Ministrstva za naravne vire in prostor status društva v javnem interesu na področju Zakona ohranjanja narave, z odločbo št. 215-25/2019-4
- 2020 – MZS je skupaj s Kozjanskim parkom in Kozjanskim gobarskim društvom realizirala gobarsko učno pot.
- 2021 – MZS je skupaj s Kozjanskim parkom in sodelavci iz MZS realizirala razstavo liofiliziranih vrst gob na gradu Podsreda.
- 2022 – MZS je pridobila s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z odločbo št. 2150-3/2022/13
- 2023 – MZS je skupaj s Kozjanskim parkom in sodelavci iz MZS realizirala Unescov projekt “Promoting sustainable development through UNESCO’s programmes and sites” in natisnila nov Seznam gliv Slovenije.
V vseh 38 letih delovanja smo v MZS dosegli pomembne rezultate. Naj naštejemo nekaj najpomembnejših:
- Z Gozdarskim inštitutom Slovenije smo sodelovali pri razvoju programske opreme Boletus Informaticus (BI), ki je osnovo orodje za popisovanje gliv.
- Sodelovali smo pri uveljavitvi Pravilnika o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam.
- Sodelovali smo pri uveljavitvi Uredbe za varstvo samoniklih gliv in Uredbe o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv.
- S Pravilnikom o izpitih in prodobivanju nazivov determinator smo poenotili izobraževanje o gobah na področju Slovenije.
- Sprejeli smo Kodeks nabiralcev in proučevalcev samoniklih gliv MZS.
- Izdelali in natisnili smo več Seznamov gliv Slovenije, nazadnje Operativni seznam gliv Slovenije.
V času delovanja MZS je v slovenskem prostoru izšlo tudi več knjig o gobah, katerih avtorji so bili člani gobarskih društev, članov MZS:
- 1965 – knjiga »Gobe«, avtorjev Viktorja Petkovška in Ivana Staniča. Istega leta sta izšla tudi dva manjša priročnika avtorja Jožeta Groma.
- 1976 – dr. Dušan Vrščaj je prevedel obsežnejše delo »Gobe«, italijanskih avtorjev A. Rinaldija in V. Tyndala. Gobam je dal slovenska imena.
- 1977 – »Vse o gobah«, krajša verzija prevoda iz 1976, ki je izšla kot žepna knjiga.
- 1984 – izid izvirne slovenska knjiga »Gobe naših krajev«, avtorjev Z. Stropnik in B. Tratnika (leta 1985 je bila ponatisnjena).
- 1985 – izšla sta priročnika avtorja Antona Polerja, »Nabirajmo užitne gobe« in »Obvarujmo se strupenih gob«.
- 1988 – izšla je knjiga »Naše gobje bogastvo« avtorjev Z. Stropnik, B. Tratnika in G. Seljaka.
- 1990 – izšla je »Gremo po gobe« avtorja Antona Polerja.
- 1990 – izšla je knjiga »Glive od Triglava do Jadrana«, avtorja dr. Dušana Vrščaja.
Kasneje je izšlo še nekaj del o gobah, ki so jih napisali naši člani, vse pa so navedene v rubriki »Literatura«.
V času delovanja MZS se je zamenjalo kar nekaj predsednikov, kot tudi članov predsedstva, ki je prvotno štelo preko 20 članov (člani so bili vsi predsedniki društev), danes jih šteje le še pet.
Za strokovnost dela v okviru MZS skrbi Mikološka komisija (MK), ki šteje pet članov, delo MZS nadzoruje tričlanski Nadzorni odbor (NO), za vse pritožbe pa je pristojno tričlansko Častno razsodišče (ČR).
Predsednik MZS je že od leta 2000 dalje Amadeo Dolenc, tajnica pa Ana Ivanovič.
Leta 2016 je MZS praznovala svojo 40-letnico delovanja!