OSNOVE O GLIVAH
Živa bitja so razdeljena v več skupin organizmov, ki jim pravimo kraljestva (Regnum). Glive (Fungi) so primitivna živa bitja, ki niso ne rastline, ne živali. Uvrščamo jih v skupino večceličnih organizmov, ki se hranijo z razkrajanjem in vsrkavanjem hrane skozi celično steno.
Ker glive ne vsebujejo listnega zelenila (klorofila), niso v stanju, tako kot rastline, sončne svetlobe pretvoriti v življenjsko potrebne snovi, ampak si morajo hrano črpati iz okolja. Tudi korenin in listov nimajo. Glive so posebna vrsta živih bitij, bolj podobne živalim kot rastlinam, saj je celična stena gliv iz hitina, kar je značilno za žuželke. Tako kot živali, glive za življenje potrebujejo kisik, presnovni izloček pa je ogljikov dioksid. Nekatere vrste gliv vsebujejo tudi protein kolagen, ki je sicer značilen za živalske organizme.
KAJ JE GLIVA IN KAJ GOBA?
Goba je zgolj zunanji, vidni del organizma, plodno telo, trosnjak, kjer nastajajo trosi ali spore. Goba je namenjena razmnoževanju. Pod zemljo, pod listjem v podrasti, v trohnečem lesu, v različnih razkrajajočih se organskih snoveh ali v skorji dreves pa je nevidni in glavni del organizma, sestavljen iz drobnih razvejanih nitk, imenovanih hife in ta del imenujemo podgobje ali micelij.
To obliko življenja moramo torej obravnavati kot celoto in sicer podgobje ali micelij in gobo, kot sadež podgobja. Ves organizem skupaj pa tvori glivo.
Zaradi izrednega pomena gliv so z Uredbo o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv (Ur.l. RS, št. 58/2011) nekatere vrste gliv zaščitene. Zaradi velike ogroženosti je zavarovanih čez 40 vrst gliv, pri katerih je prepovedano nabiranje nadzemskegih delov gliv – gob. Prepovedano pa je tudi uničevati podzemski del glive – podgobje.
PREHRANJEVANJE GLIV
Vse glive potrebujejo za svoje življenje organske snovi, ki pa jih same ne morejo proizvesti in si jih morajo zato na različne načine priskrbeti. Glede na način prehranjevanja razvrščamo glive v tri skupine:
- Zajedalke (parazitske glive); zajedajo žive rastline in iz njih črpajo hranilne snovi ter so tako neposredno udeležene v presnovi živih organizmov. Zaradi strupenih presnovkov začne gostitelj odmirati. Ena bolj znanih parazitskih gliv so mraznice (štorovke).
- Gniloživke (saprofitske glive); hranijo se z odmrlimi ali razpadajočimi organskimi ostanki. S pomočjo izločanja encimov odmrlo organsko snov razkrajajo. V manjše molekule razgrajujejo predvsem celulozo in hemicelulozo, redkeje tudi lignin. Te molekule nato resorbirajo. Ena bolj znanih saprofitskih gliv je užitni nazobčanec (šitake).
- Soživke (simbiontske glive); živijo v simbiozi oz. sožitju z drugimi organizmi. V primeru simbioze z drevesom (ektotrofna mikoriza) gliva obrašča korenine drevesa. Z drevesom si izmenjujeta hranilne snovi in zato oba bolje uspevata. Glive drevesu dajejo mineralne snovi, v zameno pa prejmejo ogljikove hidrate in druge snovi, ki jih glive ne proizvajajo. Ena bolj znanih mikoriznih gliv so gobani (jurčki).